V poštni nabiralnik smo dobili pismo, ki nas je lepo presenetil in bi ga radi delili z vami. V njem so ideje o tem kaj bi Logatec vse lahko bil, ideje s katerimi se strinjamo, ideje, ki jih poskušamo uresničiti.
Vaš OLL
—
Spoštovani.
Odločila sem se zapisati, ker opažam, da se trudite. Delim z vami nekaj misli. Logatec je prostor z izjemnim potencialom: odlično lego, močno skupnost in naravnimi danostmi. A tisto, kar v zadnjih letih prebivalci vse bolj pogrešajo, ni asfalt ali beton – temveč občutek pripadnosti, dogajanja, vsebine, ki dajejo kraju identiteto in dušo. Da bi lahko zares rekli, da je Logatec kraj z najvišjo kakovostjo življenja, potrebujemo celovito spremembo v dveh ključnih smereh: v načinu upravljanja občine in v oživitvi kulturnega ter družabnega utripa.
Prvi korak je popolna prenova delovanja občinske uprave. Občina mora postati pregleden, odziven in odprt servis občanov – z enostavno digitalno komunikacijo, javno dostopnimi podatki, in aktivnim vključevanjem krajanov v odločanje. Vključitev krajevnih skupnosti, uvedba participativnega proračuna in redna srečanja s predstavniki prebivalcev vseh delov občine bi morali postati standard, ne izjema.
Drugi temelj kakovosti življenja je živahno javno in kulturno življenje. Osrednji predlog je oblikovanje sodobnega mestnega trga v centru Logatca – prostora, kjer se srečujejo generacije, kjer vsak teden potekajo dogodki, kjer poteka mestna tržnica, nastopi lokalnih ustvarjalcev, poletni kino, praznična druženja in družabne prireditve. To ni le urbana ureditev – to je ustvarjanje javnega prostora za skupnost, identiteto in gibanje.
Logatec potrebuje tudi prenovljen kulturni dom, ki bo postal središče lokalne ustvarjalnosti, redno financirane kulturne programe, podporo društvom ter nove mladinske in medgeneracijske vsebine. Pomemben je pristop, ki povezuje vse krajevne skupnosti – mikrofestivali, razpršeni dogodki in sodelovanje od Rovt do Hotedršice in Laz.
Vizija kakovostnega življenja v Logatcu ni velika skrivnost – gre za povezano, odprto skupnost in prostor, kjer se življenje čuti vsak dan. Ne kot obljuba, ampak kot vsakdanja izkušnja.
Toliko kot vzpodbuda za naprej.
